Zadnje novice

MOŽNOSTI SODELOVANJA ZASEBNIH INSTITUCIJ V PROJEKTIH TRANSNACIONALNIH PROGRAMOV EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA

Zasebne institucije lahko sodelujejo v transnacionalnih projektih na različne načine, ki so odvisni od programa in konkretnega razpisa. Prijavitelje opozarjamo, naj temeljito pregledajo razpisno dokumentacijo za vsak razpis posebej.

Možnosti zasebnih prijaviteljev za vključevanje v transnacionalne projekte so naslednje.

1. V projekt se lahko vključijo kot projektni partner.

2. Postanejo lahko podizvajalci javne institucije oziroma pravne osebe pod javnim nadzorom (t.i. public equivalent body). Izbor podizvajalcev poteka skladno s pravili javnega naročanja.

3. Lahko se vključijo v projekt brez sredstev (npr. kot opazovalci, kjer je to dovoljeno) oziroma z zasebnimi sredstvi, vendar praviloma brez sofinanciranja iz sredstev ESRR.

4. Le v programih oziroma na razpisih, ki to dovoljujejo, se lahko vključijo neposredno kot projektni partnerji z zasebnimi viri sredstev (npr. razpisi programa Srednja Evropa, v skladu s pravili, ki veljajo za posamezen razpis).

Tako organi upravljanja kot nacionalni organi in vodilni partnerji lahko zahtevajo zlasti v primeru zasebnega sofinanciranja predhodno predložitev garancij.

Ne. Slovenski projektni partnerji v odobrenih projektih programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja niso avtomatsko upravičeni do nacionalnega sofinanciranja njihovega sodelovanja v projektu.

Nacionalni organ za programe transnacionalnega teritorialnega sodelovanja na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v letu 2015 ne bo sofinanciral aktivnosti slovenskih partnerjev v transnacionalnih projektih.

Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 87. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Štirje okvirni testi za državne pomoči

V primeru, da so odgovori na vsa vprašanja pozitivni, gre za državno pomoč:
• Je pomoč dodelila država oziroma izvira iz državnih sredstev?
• Ali daje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga?
• Je dejavnost tržna med državami članicami?
• Ali ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco?

Dodatne informacije lahko pridobite na naslednjih povezavah:
• Ministrstvo za finance
• Evropska komisija, Generalni direktorat za konkurenčnost

Pravna oseba pod javnim nadzorom (public equivalent body, body governed by public law) je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki:
• je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja;
• je pravna oseba;
• je v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.

Vodilni partner je tisti izmed projektnih partnerjev, ki prevzame odgovornost za prijavo in izvedbo celotnega projekta. Njegove odgovornosti določata operativna programa za CADSES oziroma Območje Alp, razlikujejo pa se glede na to, ali je vodilni partner iz države članice ali države nečlanice. Imenujejo ga partnerji na določenem projektu.

Okvir delovanja vsakega programa evropskega teritorialnega sodelovanja je definiran v Operativnem programu, ki je temeljni dokument vsakega programa. Operativni program je skupni programski dokument držav udeleženih v posameznem programu in EU, ki je sprejet na podlagi predloga držav članic po uskladitvi z Evropsko komisijo. Operativni program vsebuje analizo območja sodelovanja, v kateri so navedene poglavitne prednosti, slabosti in priložnosti območja sodelovanja ter navedeni in opisani prioritete, cilji ter strategija programa. V dokumentu so definirane in opisane tudi programske strukture, njihova vloga v programu ter njihove delovne naloge in poglavitne zadolžitve.

Operativne dokumente programov transnacionalnnega teritorialnega sodelovanja najdete na straneh namenjenih posameznemu programu v rubriki "Publikacije in dokumenti".

Bistvo transnacionalnih projektov je, da prvenstveno ne rešujejo ozkih lokalnih problemov in se ne omejujejo na eno državo, temveč se osredotočajo na probleme, ki zahtevajo širše zasnovane rešitve.
Projektni partnerji iz različnih držav oz. regij si izmenjujejo informacije, znanje in primere dobrih praks ter tako zagotavljajo kvalitetnejše in bolj uspešno reševanje problemov kot bi jih, če bi se problem reševal ločeno v vsaki državi oz. regiji posebej.

Projekti v okviru programov transnacionalnega sodelovanja se izvajajo v projektnih partnerstvih, v katerih so udeleženi partnerji iz različnih držav, ravni, različnih zvrsti partnerjev (zasebni, javni, nevladni,…), iz različnih strokovnih področij. Oblikovanje projektnih partnerstev je zaradi tega lahko zapleteno in tudi dolgotrajno.
Pri iskanju partnerjev pomagajo strukture programov, predvsem nacionalne kontaktne točke ter skupni tehnični sekretariati programov. Iskanje partnerjev preko struktur programov običajno poteka formalizirano preko obrazcev ali spletnih strani. Organom programa je potrebno posredovati čim konkretnejše informacije o tem kakšne projektne partnerje želite pridobiti za svoj projekt, če imate projektno idejo oziroma na katerem vsebinskem področju, bi glede na dosedanje izkušnje, znanja, potrebe želeli sodelovati.
Programi tudi organizirajo različne dogodke, kot so konference in seminarji, tako na transnacionalnem kot nacionalnem nivoji, kateri so odlična priložnost za navezavo stikov s potencialnimi partnerji v projektih.

Ne. Opazovalci so v projektih obravnavani kot projektni partnerji, čeprav v projektu nimajo svojega finančnega deleža. 

Ne. Projektni partnerji vodilnemu partnerju niso dolžni posredovati originalnih dokazil o izdatkih oziroma kopij teh dokazil. Vodilnemu parnerju je potrebno posredovati originalni izkaz o upravičenih izdatkih, ki ga je izdala prvostopenjska kontrola, skupaj z vsemi pripadajočimi prilogami.

Spremembe med stroškovnimi kategorijami niso predmet prvostopenjske kontrole, ki ugotavlja upravičenost stroškov, nastalih pri izvajanju projekta. 

Prenos sredstev med posameznimi stroškovnimi kategorijami je možen v skladu s pravili posameznega programa. Informacije o tem lahko pridobite na spletnih straneh programov v priročnikih za izvajanje projektov in poročanje, pri nacionalni kontaktni točki za posamezen program, vodilni partnerji pa tudi pri sekretariatih programov.

Na splošno velja, da prenos sredstev med stroškovnimi kategorijami, ki ne presegajo 20% vrednosti posamezne stroškovne kategorije, lahko odobri partnerstvo projekta, vodilni partner pa o tem med rednim poročanjem o izvajanju projekta obvesti organe programa. Spremembe, ki presegajo 20% vrednosti stroškovne kategorije, predstavljajo večjo spremembo projektnega proračuna in morajo biti predhodno odobrene s strani programa.  

V skladu z dogovorom na nacionalni ravni (vsi organi, ki za različne programe izvajajo prvostopenjsko kontrolo v Sloveniji, in Ministrstvo za finance) je za pridobitev »izkaza o upravičenih izdatkih« obvezno oddati originalne račune.

Projektni partner lahko najame opremo, če je najem opreme stroškovno ugodnejši od nakupa opreme (obvezna dokazljivost).

V takem primeru se kot upravičen šteje strošek sam najem opreme, vendar stroškovno (vrednostno) samo za tisti del celotnega stroška najema, ki se nanaša na posamezno poročevalsko obdobje oziroma mesece v posameznem poročevalskem obdobju (najbolj pravilno je, da je strošek najema opreme obračunan mesečno, saj se le tako lahko zagotovi preglednost in dejanska povezanost s projektom).

Najem opreme mora biti tako kot tudi nakup in vse ostale investicije naveden v Prijavnici (Application Form). Brez tega se šteje, da strošek ni upravičen.