Namen treningov, ki jih je izvajal FGM AMOR, je bil usposobiti udeležence za razumevanje osnovnih konceptov, potrebnih za pristop k izdelavi mobilnostnih načrtov na ravni mesta, analizo okvirnih pogojev, opredelitev ciljev, ciljnih skupin ter oblikovanje mobilnostnih scenarijev in alternativ. Udeležili smo usposabljanj v Gradcu (več), Lecceju (več), Padovi(več) in ponovno v Lecceju(več), kjer smo tudi prejeli potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju ter podpisali pismo o nameri ustanovitve mobilnostnih centrov v partnerskih mestih.

V januarju 2010 sta se direktorica REC Slovenija Milena Marega in dr. David Polutnik, takrat še zaposlen na Oddelku za gospodarstvo in promet, sicer pa od aprila dalje na Ministrstvu za promet RS, udeležila uvodnega usposabljanja v Gradcu. Udelženci so se seznanili z razliko med konceptom mobilnosti in konceptom transporta ter spoznali osnovne koncepte, potrebne za oblikovanje mobilnostnega načrta na ravni mesta kot so »modal share«, generatorji in atraktorji prometa, prometni tokovi, (sublimni) mobilnostni marketing itd.

Konec februarja 2010 se je v Lecceju (Italija) Andrej Klemenc, ki je prevel vodenje projekta v Sloveniji, udeležil dvodnevnega usposabljanja s področja vedenjskih modelov in načrtovanja kampanj za trajnostno mobilnost ter razvoja komunikacijskih strategij in njihove navezave na druga področja (zdravje, varstvo okolja, turizem…). Poleg treninga so si udeleženci ogledali tudi sodoben sistem nadzora in upravljanja prometa v mestu in lokacijo novega mobilnostnega terminala, nekateri pa so praktično preizkusili tudi samopostrežno “mestno kolo” (in ugotovili, da kolesa niso zadovoljive kvalitete in da sistem ni dovolj dobro vzdrževan, zato polovica koles ni v voznem stanju).

Sredi aprila so si udeleženci v Padovi najprej ogledali sodoben P+R terminal z daljinskim centrom vodenja prometa, se peljali s hibridnim tramvajem, ki zmore brez napajanja iz električnega omrežja prevoziti do 1 km razdalje, se seznanili z elektronskim sistemom nadzora vstopa vozil v ožje središče mesta ter sankcioniranja nepooblaščenega vstopa. Predstavniki mesta Padova so jim tudi predstavili problematiko prometa v mestu, ki ima mestno jedro z ozkimi ulicami, veliko število študentov, ki jih poskušajo sistematično usmeriti k rabi koles in mestnih koles ter v to in izboljšanje kolesarskih povezav v mestu tudi veliko vlagajo. Mobilnostni problemi v mestu so povezani predvsem z velikim številom tistih, ki se v mesto vozijo na delo z osebnimi avtomobili ter z dejstvom, da se je veliko število novih delovnih mest razvilo na prometno relativno slabo dostopni lokaciji, zaradi česar so številni poskušali na delo priti po bližnjici skozi mestno središče, kar pa je seveda povzročilo hude prometne zastoje. V okviru izobraževalnega treninga so se udeleženci prvi dan seznanili kako učinkovito načrtovati, spremljati in evaluirati ukrepe mobilnostnega menedžmenta, postopoma razvijati mobilnostne strategije in kako jih “opremiti” z ustreznimi kazalci. Naslednji dan so obravnavali kako določiti obseg in vsebino mobilnostnih načrtov, določiti smiselne, merljive, dosegljive in časovno opredeljene cilje mobilnostnega načrta, kako izbrati ciljne skupine, razviti scenarije in alternativne ukrepe. Zadnji dan usposabljanja pa so obravnavali kako identificirati dobre prakse mobilnostnega menedžmenta in kako začeti prve korake za vzpostavitev mobilnostnih centrov. Poleg usposabljanja so srečanje v Padovi namenili tudi projektnemu srečanju partnerjev, na katerem so potrdili nekatere manjše spremembe dejavnosti ter nov časovni načrt izvedbe projekta.

Andrej Klemenc se je udeležil tudi zadnjega usposabljanja, ki je potekalo konec septembra ponovno v mestu Lecce. Udeleženci so v dnevu in pol pregledali do tedaj opravlejno delo na projeku, predstavili idejne osnutke mobilnostnih načrtov in o njih razpravljali ter izvedli SWOT analizo predvidenih mobilnostnih strategij. Ob zaključku treningov usposabljanja so prejeli potrdila, pooblaščeni predstavniki partnerjev pa so tudi podpisali pismo o nameri ustanovitve mobilnostnih centrov v partnerskih mestih.

Poleg udeležbe na treningih usposabljanja smo v letu 2010 intezivno delali na zasnovi in razvoju mobilnostnega načrta za mesto Ljubljana. V aprilu smo se odločili, da si bomo za cilj zadali povečati delež kolesarjev in pešcev v »modal splitu« mesta za 20% glede na leto 2007 do konca leta 2012. Pri tem smo izhajali iz dejstva širjenja površin za pešce v ožjem središču mesta ter z v okviru projekta CIVITAS Elan razvitim osnutkom celovite kolesarske strategije za mesto Ljubljana skladnimi predvidevanji o postopnem temeljitem izboljšanju kolesarske infrastrukture in prometnih režimov v prid kolesarjem v mestu. Kot osnovne ciljne skupine smo opredelili zaposlene v javnem sektorju, predvsem mestne in državne uradnike ter pedagoške delavce, študente in dijake. Odločili smo se tudi, da bomo pri razvoju mobilnostnega načrta za mesto Ljubljana upoštevali tudi Trajnostni načrt mestnega prometa, ki nastaja v okviru projekta CIVITAS Elan, prav tako pa tudi mobilnostna načrta za Ministrstvo za zunanje zadeve in novo upravno palačo MOL, ki prav tako nastajata v okviru omenjenega projekta.

V okviru treningov usposabljanja smo spoznali, da bi nam pri razvoju mobilnostnega načrta za mesto še kako prav prišla tudi znanja s področja oblikovanja mobilnostnega načrta za velike javne institucije. Zato smo se po konzultaciji s predstavniki FGM AMOR odločili, da izdelamo idejno zasnovo za mobilnostni načrt za eno od večjih izobraževalnih institucij v mestu. V maju smo opravili ožji izbor in se na koncu odločili za Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani iz naslednjih razlogov:

a) Ker je fakulteta del širšega kompleksa fakultet in študentskih domov na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom, ki se sooča s precejšnjimi prometnimi problemi na mikro lokaciji;

b) predvidenega poslabšanja dostopnosti fakultete z osebnim avtomobilom zaradi začetka polnega obratovanja športno-trgovskega centra Stožice ter uvedbe in strožjega sankcioniranja nespoštovanja rumenih pasov za mestne avtobuse po celotni Dunajski cesti v kontekstu vzpostavitve koridorja »Zmajev rep« kot osrednjega ukrepa projekta CIVITAS Elan v mestu;

c) izboljšanja dostopnosti fakulteta z mestnimi avtobusi in kolesi zaradi uvedbe koridorja Zmajev rep;

d) izkazanega interesa fakultete za idejno zasnovo mobilnostnega načrta;

e) znanj in potencialov, ki jih ima oz. razvija fakulteta (komunikacijske znanosti, socialni marketing, novinarstvo, analiza politik, antropologija vsakdanjega življenja, kulturološke študije itd.) in jih je mogoče aplicirati v okviru priprave, razvoja, implementacije, spremljanja in evaluacije mobilnostnih načrtov.

Ob koncu maja 2010 smo tako s fakulteto sklenili dogovor o izdelavi idejne zasnove mobilnostnega načrta, ki je sestavni del (priloga B) mobilnostnega načrta mesta Ljubljane, obenem pa tudi primer pristopa k izdelavi mobilnostnih načrtov za univerzitetne institucije, ki so velik atraktor prometa v mestu (Univerza v Ljubljani ima več kot 40.000 študentov in več kot 5.000 zaposlenih). V juniju smo izdelali anketni vprašalnik za zaposlene na FDV ter izbrali najboljšega ponudnika za njegovo spletno postavitev in obdelavo. Ob koncu meseca in ponovno ob koncu septembra je vodstvo fakultete preko e-pošte in spletne strani vse zaposlene seznanilo z namenom vprašalnika in jih zaprosilo za sodelovanje. Od 240 zaposlenih se jih je odzvalo 40 oz. 17%, kar je sicer soliden odziv, vendar zaradi majhnosti vzorca ob takšnem odzivu ni bilo mogoče bolj kompleksnih povezav utemeljiti kot statistično značilnih za celotno populacijo. Pridobljeni podatki so bili obdelani do konca leta, ko je bila opravljena tudi groba analiza rezultatov.

Vzporedno z iskanjem primerne institucije za »pilotni« pristop pri razvoju mobilnostnega načrta za mesto smo se lotili analize prometnih tokov in trendov v mestu Ljubljana in ljubljanski urbani regiji, zakonodaje na področju urejanja prometa in dokumentov prometne politike na ravni države ter relevantnih programov in načrtov na ravni Mestne občine Ljubljana.

Dejavnosti za vzpostavitev mobilnostnega centra v mestu Ljubljana

V oktobru in novembru smo idejo ustanovitve mobilnostnega centra predstavili predstavnikom Slovenskih železnic, Ljubljanskega potniškega prometa, Službe za razvojne projekte in investicije MOL, Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, Okoljskega centra in Turistično informacijskega centra. Ideja se vsem zdi zanimiva in realizacije vredna, največji interes pa so pokazali Služba za razvojne projekta in investicije, Turistično-informacijski center in Slovenske železnice. V razgovoru s predstavnikom slednjih se je izkazalo, da je pred dobrim desetletjem in pol na glavni železniški postaji v Ljubljani že obstajal informacijski biro, ki je posredoval tako prometne kot turistične informacije, vendar je kasneje prišlo do lastniške, upravne in fizične ločitve.

Omenjene prostore smo si tudi ogledali in ugotovili, da so prostori Informacijskega centra SŽ in Turistično informacijskega centra na glavni železniški postaji ločeni samo s predelno steno tako da bi ob njeni odstranitvi in izrabi predprostora ter seveda ustrezni opremljenosti prostor lahko služil za namene mobilnostnega centra vsaj do izgradnje novega potniškega centra v sklopu načrtovanega poslovno-prometnega kompleksa Emonika. Potrebno bi bilo zagotoviti sredstva za predelavo in opremo prostorov ter usposabljanje zaposlenih v IC SŽ za posredovanje turističnih informacij ter zaposlenih v biroju TIC Ljubljana na železniški postaji za posredovanje prometnih informacij. V tem primeru bi moral ob ustanovitvi mobilnostnega centra njegov ustanovitelj prevzeti tudi vse obveznosti do sedaj zaposlenih v obeh informacijskih pisarnah.

Na podlagi razgovorov z RRA LUR o realokaciji neporabljenih regionalno razvojnih sredstev iz programov EU je Mestna občina Ljubljana med nove projekte, ki bi lahko kandidirali za omenjena neporabljena sredstva, umestila tudi projekt ustanovitve regionalnega centra za trajnostno mobilnost, z ocenjeno vrednostjo zagonskega EU sofinanciranja v prvih treh letih v višini 350.000 €. RRA LUR je konec novembra 2010 projekt potrdila, za končno potrditev pa potrebuje še sklep Sveta RRA LUR, kar bo omejeni organ predvidoma storil v prvi tretjini leta 2011.