Kratka vsebina:
Mestni toplotni otok (MTO) oziroma z njim povezan indeks je mikroklimatski pojav urbanih in metropolitanskih območjih, ki kaže na razliko v temperaturi zraka med mestnimi in sosednjim, to je obmestnimi in podeželskimi območji. Praviloma je predvsem poleti temperatura na prvem območju znatno višja od tiste na sosednjih dveh. Pojav so prvič prepoznali v 80ih letih 20. stoletja, zato je od takrat predmet številnih študij in raziskav. MTO je posledica različnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naravnogeografske značilnosti površja (termične in radioaktivne značilnosti gradbenih materialov, pomen odboja in absorpcije sončnega sevanja), pomanjkanje zelenih površin za ohranjanje stabilnega energijskega ravnotežja (prek evapotranspiracije), povečanje števila visokih zgradb (večja specifična površino za absorpcijo in odboj sončnega sevanja ter onemogočanje močnejših vetrov) in človekove dejavnosti, ki so povezane s toploto (industrijski izpusti, promet, klimatske naprave).

Splošni namen projekta je pritegniti mednarodno pozornost, kot tudi zagotoviti primerne upravne, načrtovalske in izvajalske rešitve za preprečevanje, blažitev ali pa vsaj prilagoditev na neugodne vplive mestnega toplotnega otoka na človeka in urbano okolje. Prav zato poteka projekt MTO v osmih najpomembnejših urbanih in metropolitanskih območjih Srednje Evrope: Bologna-Modena (Italija), Benetke-Padova (Italija), Dunaj (Avstrija), Stuttgart (Nemčija), Lodž in Varšava (Poljska), Ljubljana (Slovenija), Budimpešta (Madžarska) in Praga (Češka). Široko sodelovanje mest iz sedmih držav Srednje Evrope zagotavlja optimalno pokritost projekta kot tudi možnosti širitve na druga območja. Sodelovanje direktoratov za regionalno in/ali prostorsko načrtovanje kot tudi mestnih oblasti bo omogočilo neposredno vplivanje na rezultate projekta v pilotnih območjih kot tudi učinkovito upravljanje z MTO prilagojenimi razvojnimi strategijami, hkrati pa bo nudilo številne možnosti nadaljnjega načrtovanja.

Cilji projekta:
Med najpomembnejšimi so pridobitev poglobljenega znanja o MTO kot potencialni nevarnosti za zdravje ljudi ter povezava tega s podnebnimi spremembami, vzpostavitev stalne mednarodne mreže za spremljanje in nadzor (t.i. monitoring) pojavov MTO, oblikovanje primernih strategij za blažitev in prilagoditev na pojav MTO, optimiziranje rabe tal z vidika MTO in glede na trenutna orodja in politike prostorskega načrtovanja, vse skupaj pa v povezavi s strategijami blaženja in prilagajanja.

Aktivnosti in rezultati projekta:
Projekt bo vključeval skupino vsaj 60 oseb javnega prava (občine, regionalna uprava, državna uprava, nadzorna oblast) z območja Srednje Evrope in širše. S primernimi strategijami bo potrebno nevtralizirati učinke podnebnih sprememb v urbanem okolju ter upoštevati pri urbanem načrtovanju in rabi tal (prostora) strokovne kazalce. V projekt bo vključenih vsaj 30 raziskovalnih inštitucij različnih strok, ki se ukvarjajo z MTO v okviru Srednje Evrope in širše. Oblastem in sprejemalcem odločitev bomo predložili podatke različnih MTO raziskav, na podlagi katerih bi lahko pripravili območna ustrezne ukrepe blaženja MTO, kar omogoča le pretok znanja v mednarodnih okvirih. Poleg tega bo sodelovalo prek 1000 strokovnjakov, podjetnikov in zasebnih partnerjev (arhitekti, prostorski načrtovalci, urbanisti, podjetniška združenja), v čim večjem številu iz vsake v projekt vključene države. Upoštevati je treba, da je samo v pilotnih območjih pojavu MTO izpostavljenih blizu 2 milijona ljudi ter okrog 70.000 ljudi, na katere MTO neposredno vpliva (prebivalci urbanih naselij, skupine starih ljudi, določene vrste bolnikov, otroci). Pomanjkanje informacij in komunikacij lahko zmanjšuje pomen učinkov MTO pojava na zdravje ljudi, zato obstaja potreba po dvigu zavesti o okoljskih in podnebnih problemih, s čimer bi lahko pozvali oblasti k sprejetju ustreznih korakov pri preprečitvi MTO pojava. Tu velja izpostaviti sodelovanje pri odločitvah prostorskih načrtovalcev; tako pri strategijah blaženja posledic kot tudi prilagoditvam na učinke pojava MTO.

Ključne rezultate povzemajo posamezni delovni paketi. Ustrezno upravljanje projekta in usklajevanje med posameznimi projektnimi partnerji nam bo omogočilo veliko promocijo projekta na podlagi dosežkov in rezultatov. Predstaviti želimo predvsem najpomembnejše podatke o MTO pojavu ter analizirati sam pojav in podnebne spremembe. Prvenstvena naloga je oblikovanje stalne mednarodne mreže (MM),v katero bodo vpeti strokovnjaki in institucije. Ti bodo določili skupno metodologijo za raziskovanje MTO pojava ter primerjavo značilnosti različnih pilotnih območij ter izoblikovali virtualno podatkovno bazo o MTO. Izhajajoč iz znanstvenega in institucionalnega ogrodja ter orodij za ocenitev pojava, ki so bili opredeljeni v tretjem in četrtem koraku, se nameravamo v zaključnem delu osredotočiti na modele za dolgotrajnejše strategije blaženja pojava MTO ter na kratko-oz. srednjeročne strategije prilaganja. Oblikovanje pilotnih akcij v vsaj osmih urbanih območjih, kjer bi lahko uporabili strategije blaženja in prilagajanja učinkom MTO pojava, ki so bile omenjene v prejšnjih korakih bodo postopna integracija posameznih delnih strategij v orodja prostorskega načrtovanja, s čimer bomo na tem področju pospešili vključitev novih pristopov.