KRATKA VSEBINA
Hidroenergija je najbolj pomemben obnovljiv vir za proizvodnjo električne energije v državah Jugovzhodne Evrope, vendar povzroča ekološke vplive na okolje na lokalni ravni. Če moramo po eni strani hidroenergetsko proizvodnjo električne energije ohraniti in jo še povečati, sledeč zahtevam smeri razvoja in EU Direktive o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (OVE direktiva, eng. RES-E Directive), pa po drugi strani raba hidroenergije pogosto povzroča hidrološke spremembe, prekine kontinuiteto vodnih teles in na škodljiv način vpliva na ekosistem vodotokov. Projekt bo prispeval k integraciji zahtev Vodne direktive in Direktive o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo v državah, ki so vključene v projektu.
Projekt SEE HYDROPOWER promovira optimalno rabo vode, kot večnamenski naravni vir z namenom, da se sooči s povečanim regionalnim povpraševanjem po električni energiji.
CILJ
Cilj projekta je primerjava postopkov v državah, iz katerih prihajajo partnerji v projektu, na področju umeščanja malih hidroelektrarn (mHE) v prostor, ki zahtevajo usklajevanje z okoljskimi cilji, izboljšanje učinkovitosti mHE z upoštevanjem okoljskih pogojev (Qes, …), ter primerjava postopkov podeljevanja koncesij za mHE in najboljše prakse pri vzpostavitvi ustreznega monitoringa in nadzora spoštovanja pogojev iz koncesijskega akta. Na podlagi teh dognanj in upoštevanja lokalnih značilnosti (nacionalna zakonodaja, hidrogeomorfologija, …) bo izdelana podpora odločanju na navedenih in spremljajočih drugih področjih, neposredno povezanih s področjem hidroenergetske rabe voda. Gre za nadgradnjo Modela primernosti, ki ga razvija Inštitut za vode RS, namenjenega za določitev ekološko sprejemljivega potenciala oz. za določitev primernih odsekov vodotokov, ki izpolnjujejo tudi pogojem s področja okoljskih ciljev. Da bodo rezultati projekta čim bolj stvarni in uporabni, so kot testno območje izbrani nekateri pohorski vodotoki, kjer je v veljavi večje število varstvenih režimov (Natura 2000, Zavarovana območja, Naravne vrednote, Zavarovani gozd, Vodovarstveni režim).
AKTIVNOSTI
1. Metodologije in orodja za boljše vodno in hidroenergetsko načrtovanje ter upravljanje
- Stanje upravljanja z vodnimi viri v partnerskih državah Jugovzhodne Evrope
- Definiranje metodologij načrtovanja in upravljanja z vodami za proizvodnjo hidroenergije
- Izbira in prilagajanje orodij za načrtovanje in upravljanje z vodami za proizvodnjo hidroenergije
- Definiranje metodologij strategij upravljanja za obratovanje zbiralnikov (voda in sedimenti), glede na proizvodnjo hidroenergije in preprečevanje poplavnih tveganj
- Izbira in prilagoditve orodij za strateško upravljanje voda in sedimentov hidroenergetskih zbiralnikov
2. Ohranjanje ekosistemov vodnih teles
- Primerjalna analiza metodologij za implementacijo ekološko sprejemljivega pretoka vode (Qes) v sladu z Vodno direktivo
- Presoja skupnih metodologij na področju kvalitete vode in biološke kontinuitete, vključno z obnovo vodotokov
- Strategija razvoja za ohranitev ekosistemov vodnih teles v skladu z Vodno direktivo
3. Skupne strategije za izboljšanje učinkovitosti mHE
- Pregled normativov in pravnih postopkov izdajanja koncesij za mHE
- Definiranje skupne metodologije za izboljšanje izkoriščanja energetskega potenciala mHE
- Inovativne tehnologije in informacijska orodja za presojo potenciala mHE
- Instrumenti za izboljšane priložnosti mHE med investitorje
4. Pilotne študije
- Porečje Piave (Italija)
- Porečje Mure (Avstrija)
- Porečja rek Ialomita in Prut (Romunija)
- Regija Seres (Grčija)
- Porečje Drave (Slovenija)
Kontaktni osebi:
prof. dr. Franci Steinman
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Tel.: 01 425 34 60
Faks: 01 426 91 63
E-pošta: franci.steinman@fgg.uni-lj.si
mag. Nevenka Colnarič
Ministrstvo za okolje in prostor
Tel.: 02 234 96 30
Faks: 02 234 96 34
E-pošta: nevenka.colnaric@gov.si