Bidiverziteta je ogrožena zaradi degradacije in uničevanja habitatov. Človekova aktivnost v obliki intenzivnega kmetijstva, urbanizacije in povečevanja infrastrukture je glavni gonilnik za povečano izgubo habitatov. V sklopu Nature 2000 so številna območja za ohranjanje biodiverzitete. Klimatske spremembe bodo v prihodnosti postale še dodaten faktor, ki bo pomembno vplival na kvaliteto habitatov.

Prilagajanje na klimatske spremembe je eden glavnih ciljev Evropske politike in je vključen tako v trenutne ureditve kot razvojne strategije. Osrednji cilj prilagajanja na klimatske spremembe je ohranjanje biodivezitete obenem pa je le ta tudi del evropske strategije trajnostnega razvoja, ki bazira na Goethenburgovi strategiji (2001) trajnega ohranjanja ekološke pestrosti. Politične odločitve lahko pomembno pripomorejo k ohranjanju biodiverzitete s prilagajanjem na spremembe v temperaturi zraka in vodnega režima. To zahteva posebno koherenco omrežja Nature 2000. Habitatna direktiva (1992) sicer vključuje aktivnosti v smeri izboljšanja habitatov in zadrževanja negativnih posledic vendar ne zajema posledic klimatskih sprememb. Posledično je zaradi tega glavni cilj projekta HABIT-CHANGE poiskati ustrezne strategije in regulative za implementacijo zaščite habitatov pred klimatskimi spremembami.

Glavni cilji projekta HABIT-CHANGE:
• (Splošno) Identifikacija in monitoring preteklih, recentnih in prihodnjih sprememb v procesih v zavarovanih območjih, ki jih povzroča bodisi človekove aktivnosti, v smislu spreminjanja rabe tal, bodisi klimatske spremembe.
• (Uporabniki) Razvoj prilagojenih in fleksibilnih upravljalnih strategij, ki se bodo sposobne prilagajati na te spremembe in bodo na ta način pripomogle zavarovati naravne danosti in naravno dediščino. Projektne akcije vsebujejo informacije in orodja (sistem monitoringa, sistem indikatorjev, prilagojen plan upravljanja s klimatskimi spremembami), ki ohranjajo in večajo biodiverziteto na nivoju vrst in habitatov.
• Oceniti in opazovati pričakovane spremembe na habitatih kot posledica klimatskih sprememb.
• Razviti metodologijo in smernice ter na novo definirati ustrezne upravljalne enote, v katerih se opazuje ekološke procese predvsem v smislu območij z bogatim vodnim režimom.
• Dostopnost orodij za monitoring uspešnega prilagojenega upravljanja.
• (Znanost) Razvoj:

• Orodij za detekcijo sprememb v kompoziciji habitatov zaradi klimatskih sprememb (daljinsko zaznavanje - remote sensing, modeliranje), s poudarkom na spremembah v vodni bilanci (zmanjšanje padavin, povečana nevarnost poplav, izguba vode v jezerih in rekah, spremembe v odtoku vode).

• Efektivnih metod za merjenje fenoloških sprememb habitatov v odvisnosti od klimatskih sprememb.
• Indikatorjev za spremembe v diverziteti habitatov (raba tal, pokrovnost tal) na podlagi scenarijev vodnega režima, ki bazira na razvoju zaznavnih orodij in uporabi javnih podatkov iz hidro-meteoroloških postaj.
• (Splošno) Priročnik namenjen državnim organizacijam za ohranjanje narave in vodenje zavarovanih območij z upravljanjem usmerjenim v ohranjanje prizadetih habititov.

KONTAKT:
SOLINE Pridelava soli
g. Andrej Sovinc
andrej.sovinc@kpss.si

Univerza v Mariboru
g. Mitja Kaligarič
mitja.kaligaric@uni-mb.si

Triglavski narodni park
g. Jurij Dobravec
jurij.dobravec@tnp.gov.si