Zaradi posrednih in neposrednih vplivov ljudi lahko v prihodnosti pričakujemo spremembe v različnih ekosistemih. Alpski prostor spada med eno bolj občutljivih območij. Alpska jezera, skupaj s svojimi zaledji, pa so zaradi gospodarskih interesov še posebej pod močnim pritiskom. Obenem so z vidika pestrosti habitatov in biodiverzitete zelo dragocena in predstavljajo izziv na področju ohranjanja naravnega okolja ter hkratnega zagotavljanja dobrih pogojev za življenje in delo ljudi, tako domačinov kot tudi obiskovalcev.
Evropski projekt SILMAS se je začel oktobra 2009 in bo trajal do oktobra 2012. V njem sodelujejo strokovnjaki petih alpskih držav (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Slovenija). Iz Slovenije sodelujejo na projektu sodelavci Univerze v Novi Gorici – Fakultete za znanosti o okolju ter Nacionalnega inštituta za biologijo, ki so odgovorni za šesti delovni sklop - področje ozaveščanja ljudi. Kot podizvajalca sta v projekt vključena še Notranjki ekološki center ter Turistično društvo Bohinj. Aktivnosti v Sloveniji potekajo na Bohinjskem in Cerkniškem jezeru.
Projekt ima naravovarstveno in vzgojno poslanstvo. Spada pod tretjo prioritetno os programa Alpine Space – Environment and risk prevention. Osredotoča se na:
- ugotovitev trenutnega ekološkega stanja alpskih jezer,
- predvidevanje sprememb v jezerskem ekosistemu glede na biološko dinamiko in podnebne spremembe,
- integracijo ugotovljenih podatkov o stanju jezer v politiko in načrte upravljanja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju,
- ocenitev in izboljšanje obstoječega nadzora rabe jezera in njegove okolice,
- ocenitev in izboljšanje učinkovitosti reševanja konfliktov,
- pripravo informativnega in izobraževalnega gradiva o trajnostni rabi jezer in razvoju območja, namenjenega širši javnosti, predvsem deležnikom in mladim,
- dvigovanje naravovarstvene zavesti med prebivalci, obiskovalci in deležniki.
Alpska jezera so del naše naravne dediščine in predstavljajo občutljiv ekosistem. Ljudje lahko s svojimi posegi v samo jezero ali njegovo zaledje hitro porušijo naravno ravnovesje.
Ker nas je preteklost že mnogokrat naučila, da nam odpravljanje posledic nepremišljenih človeških dejanj vzame veliko časa in denarja, skušamo začeti na začetku. Začetek v tem primeru pomeni zadostno znanje ljudi o delovanju ekosistemov, naravnemu ravnovesju in posledicah raznih posegov v okolje. Ker ljudje največkrat tovrstnega znanja nimajo, smo v okviru projekta pripravili izobraževalne delavnice, primerne za različne profile udeležencev .
Prvo izobraževalno delavnico smo v Sloveniji izvedli 6.9.2010 na Zbiljskem jezeru. Namenjena je bila deležnikom, ki so na različne načine vpleteni v upravljanje z jezeri. Predstavili smo jim potek in pomen procesov, ki se v različnih letnih časih dogajajo jezeru. V razpravi smo obdelali aktualne probleme, s katerimi se deležniki soočajo pri upravljanju z jezeri. Udeležencem smo prikazali tudi potek dela na terenu, za boljšo predstavo o postopkih pridobivanja podatkov in posledično vrednotenja stanja jezera. Delavnica je bila med udeleženci dobro sprejeta. Podobno delavnico smo 28.9.2010 organizirali še v Ribčevem Lazu.
V bližnji prihodnosti imamo v načrtu izvedbo še več takih delavnic in predstavitev tematike v dveh osnovnih šolah. Prav tako je v načrtu postavitev informativnih točk pri Bohinjskem in Cerkniškem jezeru, kjer bodo obiskovalcem na informativnih plakatih in v brošurah na voljo informacije o jezerskem ekosistemu, procesih v jezeru in o načinih, kako bi stanje naših jezer ohranili ali izboljšali.