V središču kohezijske politike v obdobju med leti 2007 in 2013 so krepitev gospodarske rasti, večanje konkurenčnosti ter odpiranje novih delovnih mest ob hkratnem zagotavljanju trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Jedro nove usmeritve je osredotočenost na cilje Lizbonske in Gothenburške strategije.
Cilj kohezijske politike EU je razvoj regij oziroma držav, ki so ekonomsko in socialno v slabšem položaju kot povprečje EU, z namenom zmanjševanja razlik in doseganja pozitivnih učinkov za celotno EU. Za zasledovanje ciljev ekonomske in socialne kohezije je Evropska komisija vzpostavila finančne instrumente v obliki strukturnih in kohezijskega sklada.
V obdobju 2007-2013 ima kohezijska politike tri cilje:
Cilj 1 : konvergenca;
Cilj 2 : regionalna konkurenčnost in zaposlenost;
Cilj 3 : evropsko teritorialno sodelovanje (do zdaj INTERREG).
V okviru cilja "Evropsko teritorialno sodelovanje" bodo potekale različne vrste sodelovanja:
• čezmejno sodelovanje,
• transnacionalno sodelovanje,
• medregionalno sodelovanje,
• mrežni programi (ESPON – Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja, INTERACT – podpora upravljanju programov sodelovanja, URBACT – tematsko omrežje mest).
Namen cilja Evropsko teritorialno sodelovanje je okrepiti sodelovanje na čezmejnem, transnacionalnem in regionalnem nivoju. Deluje kot dopolnitev ostalih dveh ciljev, saj so upravičene regije upravičene tudi z vidika ciljev konvergenca ter regionalna konkurenčnost in zaposlenost. Financira se iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Spodbujal bo skupne rešitve za organe oblasti različnih držav na področju razvoja mestnih, podeželskih in obalnih območij, razvoja ekonomskih povezav in vzpostavljanja majhnih in srednjih podjetij. Sodelovanje se osredotoča na raziskovanje, razvoj, na znanju temelječo družbo, preprečevanje tveganj in integrirano upravljanje z vodami.
Vse vrste sodelovanja so v primerjavi z obdobjem 2000-2006 doživele določene spremembe. Čezmejno sodelovanje zdaj obsega večje območje kot v okviru Interrega III, predvsem zaradi pomorskega sodelovanja. Vsa Evropa ostaja upravičena za interregionalno sodelovanje, vendar pokriva celotno območje EU en sam program (v okviru Interrega III C so bili štirje).
Trije cilji evropske kohezijske politike
Trije cilji evropske kohezijske politike
V središču kohezijske politike v obdobju med leti 2007 in 2013 so krepitev gospodarske rasti, večanje konkurenčnosti ter odpiranje novih delovnih mest ob hkratnem zagotavljanju trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Jedro nove usmeritve je osredotočenost na cilje Lizbonske in Gothenburške strategije.
Cilj kohezijske politike EU je razvoj regij oziroma držav, ki so ekonomsko in socialno v slabšem položaju kot povprečje EU, z namenom zmanjševanja razlik in doseganja pozitivnih učinkov za celotno EU. Za zasledovanje ciljev ekonomske in socialne kohezije je Evropska komisija vzpostavila finančne instrumente v obliki strukturnih in kohezijskega sklada.
V obdobju 2007-2013 ima kohezijska politike tri cilje:
Cilj 1 : konvergenca;
Cilj 2 : regionalna konkurenčnost in zaposlenost;
Cilj 3 : evropsko teritorialno sodelovanje (do zdaj INTERREG).
V okviru cilja "Evropsko teritorialno sodelovanje" potekajo različne vrste sodelovanja:
• čezmejno sodelovanje,
• transnacionalno sodelovanje,
• medregionalno sodelovanje,
• mrežni programi (ESPON – Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja, INTERACT – podpora upravljanju programov sodelovanja, URBACT – tematsko omrežje mest).
Namen cilja Evropsko teritorialno sodelovanje je okrepiti sodelovanje na čezmejnem, transnacionalnem in regionalnem nivoju. Deluje kot dopolnitev ostalih dveh ciljev, saj so upravičene regije upravičene tudi z vidika ciljev konvergenca ter regionalna konkurenčnost in zaposlenost. Financira se iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Spodbuja skupne rešitve za organe oblasti različnih držav na področju razvoja mestnih, podeželskih in obalnih območij, razvoja ekonomskih povezav in vzpostavljanja majhnih in srednjih podjetij. Sodelovanje se osredotoča na raziskovanje, razvoj, na znanju temelječo družbo, preprečevanje tveganj in integrirano upravljanje z vodami.
Vse vrste sodelovanja so v primerjavi z obdobjem 2000-2006 doživele določene spremembe. Čezmejno sodelovanje zdaj obsega večje območje kot v okviru Interrega III, predvsem zaradi pomorskega sodelovanja. Vsa Evropa ostaja upravičena za interregionalno sodelovanje, vendar pokriva celotno območje EU en sam program (v okviru Interrega III C so bili štirje).
