Investicije v regije in mesta po Evropi naj bi podpirale in spodbujale inteligentno, trajnostno in vključujočo rast skupnosti. Cilj je zagotoviti in okrepiti evropsko konkurenčnost v hitro spreminjajočem se in povezanem svetu.
Široka uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije je v Strategiji za Evropo 2020 prepoznana kot nujnost za rast. Na tem področju Evropa ne napreduje dovolj hitro v primerjavi z ostalim svetom. Slediti razvoju digitalne družbe je predpogoj za pametno rast. To je poudarjeno v nosilni iniciativi strategije »Digitalna agenda za Evropo«, katere cilj je oblikovati enotni digitalni trg preko hitrega in ultra-hitrega interneta ter interoperabilnih aplikacij. Cilj do leta 2013 je zagotoviti, da bodo imela vsa evropska gospodinjstva dostop do interneta visokih hitrosti, ki naj bi do leta 2020 omogočal najhitrejšo možno internetno povezavo do 50 % gospodinjstvom.
Teritorialna agenda EU poudarja pomen dostopa do infrastrukturnih povezav. Prostorska distribucija internetne infrastrukture je pomembna za promocijo policentričnega in uravnoteženega evropskega prostora kjer so vse regije in mesta povezava z globalnim pretokom informacij in dejavnosti.
Koncept/metoda/merjenje
Način merjenja razvoja internetne infrastrukture je število IP (Internetni Protokol) naslovov. Vsak računalnik namreč, ki je priključen na internet ima svojo identifikacijsko številko, t.i. IP naslov (naslov Internetnega Protokola). Če ima država, regija ali mesto veliko število IP naslovov to pomeni, da ima območje veliko število računalnikov, povezanih z internetom. Podatki za indikator »število IP naslovov« so bili pridobljeni iz projekta DIMES, Univerze v Tel Avivu, z uporabo internetnih ukrepov, kot so »trace route« (sled povezave) in »ping« (pisk) na podlagi katerih se lahko prikaže geografija IP naslovov. Na podlagi izračunov IP naslovov so bili podatki najprej zbrani za mesta, potem pa agregirani na raven NUTS 3. Dodatno so bili podatki na osnovi tedenskih intervalov agregirani na letno vsoto za vsako od regij, kar je prineslo dejansko število IP naslovov.
Način merjenja uporabe interneta in s tem doseganje cilja digitalne agende za Evropo, je indikator »gospodinjstva, ki uporabljajo visoko-zmogljivo internetno povezavo«. Meritev prostorske razporeditve zajame razmah napredne internetne tehnologije v vsakodnevnem življenju in zagotavlja zanimiv pogled na razporeditev nove tehnologije. Podatki o deležu gospodinjstev, ki uporabljajo visoko zmogljiv internet so zbrani v letnih poročilih EUROSTATA. Visoko zmogljive internetne povezave so opredlejene kot internetne povezave z kapaciteto enako ali vešjo kot 144 Kbit/s. Žal pa obstajajo vrzeli za del podatkov za leta med 2006 in 2009, zato karta prikazuje 4 letno povprečje v tem obdobju. Poleg tega so bili za določene države kot so Francija, Poljska in Nemčija podatki zbrani za NUT1.
Ugotovitve
Karta »Število IP naslovov« odkriva regionalno geografijo internetne infrastrukture in prikazuje absolutno število IP naslovov v evropskih regijah (na ravni NUTS3) v letu 2009.
Ni presenetljivo, da so regije z veliko koncentracijo IP naslovov v letu 2009, metropolitanske regije in regije z glavnimi mesti držav Evrope. V prvo skupino »vroče točke IP naslovov«, ki imajo občuten EU delež IP naslovov, sodijo London, Pariz, Amsterdam, Stockholm, Milano in Madrid in tudi glavna mesta v novih državah članicah, Varšava, Sofija, Bukarešta.
Druga presenetljiva ugotovitev je, da je velik delež regij po vsej Evropi, ki imajo nizko ali srednje število IP naslovov. Med njimi so vmesne in periferne regije, pa tudi odmaknjene, gorske in otoške regije. Izjema so skandinavske države, kjer je prisoten bolj prostorsko uravnotežen vzorec in imajo visoko število IP naslovov tudi območja z nizko gostoto poselitve.
Karta »Gospodinjstva z uporabo visoko-zmogljivih internetnih povezav« prikazuje povprečni delež gospodinjstev, ki uporabljajo visoko-zmogljiv internet v obdobju 2006- 2009. Prostorska razporeditev tega indikatorja ponazarja aktivnosti držav področju internetnih projektov. Regije z visokim deležem tovrstne infrastrukture so v nordijskih državah in Nizozemski. Visok delež v primerjavi z drugimi regijami v posameznih državi imajo tudi regije glavnih mest.
Južnovzhodne regije v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Italij, Cipru in nekatere v Španiji vztrajno zaostajajo v primerjavi z regijami v severnozahodni Evropi. Presenetljiva pa je ugotovitev, na podlagi primerjave Poljskih in Baltskih z relativno nizkim življenjskim standardom z bogatejšimi regijami npr. v severni Italiji. Primerjava pokaže enak delež visoko-zmogljivega interneta, kar pomeni, da ni linearne povezave med deležem tehnološke prilagoditve regij in njeno razvojno stopnjo.
Med obema kartama lahko ugotovimo korelacijo. Mesta, ki so bila označena kot »vroče točke IP Naslovov« so v regijah z visokim deležm uporabe interneta, na podalgi dejstva, da ljudje, ki intrnet uporabljajo, potrebujejo IP naslov. Vendar visoko število IP naslovov v regiji še pomeni direktno koliko se internet uporablja v tej regiji. IP naslov ima namreč lahko uporabnik na drugem naslovu. Zato je pri potrebno pri razvoja interneta upoštevati oba indikatorja.
Zaključki – ključna sporočila:
- Internetna infrastruktura v Evropi je močno koncentrirana v metropolitnaskih regijah, posebno v internetnem diamantu, ki vključuje London, Pariz, Frankfurt in Amsterdam. Istočasno igrajo pomembno vlogo na regionalni ravni kot specializirane vstopne točke tudi mesta Stockholm, Madrid in Dunaj.
- Dober položaj največjih evropskih mest in sedanji razvoj, ki jo krepi, pozitivno vpliva na evrospko gospodarstvo in globalno konkurenčnost. Predpogoj za to, da bi večja mesta igrala vlogo glavnih gonilnih sil v evropskem gospodarstvi so nenehne izboljšave na področju visoko-zmogljivega interneta.
- Infrastrukturo mest uporabljajo tudi druge regije po celi Evropi. Glavni izziv na regionalni ravni je zagotoviti dostopnost do visoko-zmogljivega interneta za podjetja in državljane.
- Široka uporaba in pogostost uporabe se širi v Evroppi. Največji delež uporabe interneta je v nordijskih državah, na Nizozemskem, Nordhein-Westfaliji, Luksemburgu, Južni Angliji, Highlands in Otoški Škotski.
- V manjšem delu regij v jugovzhodni Evropi vključno z regijami Grčije, Bolgarije in posebej Romunije, pa dvig rabe interneta ni tako izrazit, kar nakazuje na potrebo po ciljno naravnanih ukrepih in dodatnih investicijah. Ostali deli južne in vzhodne Evrope beležijo zmeren razvoj, pri čemer je razvoj v centralni Evropi nekoliko višji.
- Čeprav severna Evropa izstopa po rabi interneta se v digitalno mrežo in višje ravni dostopa in rabe za državljane vključuje vse več regij. Zanimiv je podatek, da visoki življenjski standard ni predpogoj za razvoj na tem področju.
- Razvoj interneta v Evropi v smislu njegove rabe dobro napreduje, tako po obsegu kot po pokritosti kar prispeva k ciljem teritorialne kohezije in uravnoteženega razvoja evropskega prostora.
Več...
Široka uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije je v Strategiji za Evropo 2020 prepoznana kot nujnost za rast. Na tem področju Evropa ne napreduje dovolj hitro v primerjavi z ostalim svetom. Slediti razvoju digitalne družbe je predpogoj za pametno rast. To je poudarjeno v nosilni iniciativi strategije »Digitalna agenda za Evropo«, katere cilj je oblikovati enotni digitalni trg preko hitrega in ultra-hitrega interneta ter interoperabilnih aplikacij. Cilj do leta 2013 je zagotoviti, da bodo imela vsa evropska gospodinjstva dostop do interneta visokih hitrosti, ki naj bi do leta 2020 omogočal najhitrejšo možno internetno povezavo do 50 % gospodinjstvom.
Teritorialna agenda EU poudarja pomen dostopa do infrastrukturnih povezav. Prostorska distribucija internetne infrastrukture je pomembna za promocijo policentričnega in uravnoteženega evropskega prostora kjer so vse regije in mesta povezava z globalnim pretokom informacij in dejavnosti.
Koncept/metoda/merjenje
Način merjenja razvoja internetne infrastrukture je število IP (Internetni Protokol) naslovov. Vsak računalnik namreč, ki je priključen na internet ima svojo identifikacijsko številko, t.i. IP naslov (naslov Internetnega Protokola). Če ima država, regija ali mesto veliko število IP naslovov to pomeni, da ima območje veliko število računalnikov, povezanih z internetom. Podatki za indikator »število IP naslovov« so bili pridobljeni iz projekta DIMES, Univerze v Tel Avivu, z uporabo internetnih ukrepov, kot so »trace route« (sled povezave) in »ping« (pisk) na podlagi katerih se lahko prikaže geografija IP naslovov. Na podlagi izračunov IP naslovov so bili podatki najprej zbrani za mesta, potem pa agregirani na raven NUTS 3. Dodatno so bili podatki na osnovi tedenskih intervalov agregirani na letno vsoto za vsako od regij, kar je prineslo dejansko število IP naslovov.
Način merjenja uporabe interneta in s tem doseganje cilja digitalne agende za Evropo, je indikator »gospodinjstva, ki uporabljajo visoko-zmogljivo internetno povezavo«. Meritev prostorske razporeditve zajame razmah napredne internetne tehnologije v vsakodnevnem življenju in zagotavlja zanimiv pogled na razporeditev nove tehnologije. Podatki o deležu gospodinjstev, ki uporabljajo visoko zmogljiv internet so zbrani v letnih poročilih EUROSTATA. Visoko zmogljive internetne povezave so opredlejene kot internetne povezave z kapaciteto enako ali vešjo kot 144 Kbit/s. Žal pa obstajajo vrzeli za del podatkov za leta med 2006 in 2009, zato karta prikazuje 4 letno povprečje v tem obdobju. Poleg tega so bili za določene države kot so Francija, Poljska in Nemčija podatki zbrani za NUT1.
Ugotovitve
Karta »Število IP naslovov« odkriva regionalno geografijo internetne infrastrukture in prikazuje absolutno število IP naslovov v evropskih regijah (na ravni NUTS3) v letu 2009.
Ni presenetljivo, da so regije z veliko koncentracijo IP naslovov v letu 2009, metropolitanske regije in regije z glavnimi mesti držav Evrope. V prvo skupino »vroče točke IP naslovov«, ki imajo občuten EU delež IP naslovov, sodijo London, Pariz, Amsterdam, Stockholm, Milano in Madrid in tudi glavna mesta v novih državah članicah, Varšava, Sofija, Bukarešta.
Druga presenetljiva ugotovitev je, da je velik delež regij po vsej Evropi, ki imajo nizko ali srednje število IP naslovov. Med njimi so vmesne in periferne regije, pa tudi odmaknjene, gorske in otoške regije. Izjema so skandinavske države, kjer je prisoten bolj prostorsko uravnotežen vzorec in imajo visoko število IP naslovov tudi območja z nizko gostoto poselitve.
Karta »Gospodinjstva z uporabo visoko-zmogljivih internetnih povezav« prikazuje povprečni delež gospodinjstev, ki uporabljajo visoko-zmogljiv internet v obdobju 2006- 2009. Prostorska razporeditev tega indikatorja ponazarja aktivnosti držav področju internetnih projektov. Regije z visokim deležem tovrstne infrastrukture so v nordijskih državah in Nizozemski. Visok delež v primerjavi z drugimi regijami v posameznih državi imajo tudi regije glavnih mest.
Južnovzhodne regije v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Italij, Cipru in nekatere v Španiji vztrajno zaostajajo v primerjavi z regijami v severnozahodni Evropi. Presenetljiva pa je ugotovitev, na podlagi primerjave Poljskih in Baltskih z relativno nizkim življenjskim standardom z bogatejšimi regijami npr. v severni Italiji. Primerjava pokaže enak delež visoko-zmogljivega interneta, kar pomeni, da ni linearne povezave med deležem tehnološke prilagoditve regij in njeno razvojno stopnjo.
Med obema kartama lahko ugotovimo korelacijo. Mesta, ki so bila označena kot »vroče točke IP Naslovov« so v regijah z visokim deležm uporabe interneta, na podalgi dejstva, da ljudje, ki intrnet uporabljajo, potrebujejo IP naslov. Vendar visoko število IP naslovov v regiji še pomeni direktno koliko se internet uporablja v tej regiji. IP naslov ima namreč lahko uporabnik na drugem naslovu. Zato je pri potrebno pri razvoja interneta upoštevati oba indikatorja.
Zaključki – ključna sporočila:
- Internetna infrastruktura v Evropi je močno koncentrirana v metropolitnaskih regijah, posebno v internetnem diamantu, ki vključuje London, Pariz, Frankfurt in Amsterdam. Istočasno igrajo pomembno vlogo na regionalni ravni kot specializirane vstopne točke tudi mesta Stockholm, Madrid in Dunaj.
- Dober položaj največjih evropskih mest in sedanji razvoj, ki jo krepi, pozitivno vpliva na evrospko gospodarstvo in globalno konkurenčnost. Predpogoj za to, da bi večja mesta igrala vlogo glavnih gonilnih sil v evropskem gospodarstvi so nenehne izboljšave na področju visoko-zmogljivega interneta.
- Infrastrukturo mest uporabljajo tudi druge regije po celi Evropi. Glavni izziv na regionalni ravni je zagotoviti dostopnost do visoko-zmogljivega interneta za podjetja in državljane.
- Široka uporaba in pogostost uporabe se širi v Evroppi. Največji delež uporabe interneta je v nordijskih državah, na Nizozemskem, Nordhein-Westfaliji, Luksemburgu, Južni Angliji, Highlands in Otoški Škotski.
- V manjšem delu regij v jugovzhodni Evropi vključno z regijami Grčije, Bolgarije in posebej Romunije, pa dvig rabe interneta ni tako izrazit, kar nakazuje na potrebo po ciljno naravnanih ukrepih in dodatnih investicijah. Ostali deli južne in vzhodne Evrope beležijo zmeren razvoj, pri čemer je razvoj v centralni Evropi nekoliko višji.
- Čeprav severna Evropa izstopa po rabi interneta se v digitalno mrežo in višje ravni dostopa in rabe za državljane vključuje vse več regij. Zanimiv je podatek, da visoki življenjski standard ni predpogoj za razvoj na tem področju.
- Razvoj interneta v Evropi v smislu njegove rabe dobro napreduje, tako po obsegu kot po pokritosti kar prispeva k ciljem teritorialne kohezije in uravnoteženega razvoja evropskega prostora.
Več...
