Vpliv podnebnih spremembe na regijo je določen z njeno izpostavljenostjo in občutljivostjo. Potencial regije ali države, da se spopade s temi vplivi je njena prilagoditvena sposobnost. Kombinacija izpostavljenosti, občutljivosti in prilagoditvene sposobnosti določa ranljivost na podnebne spremembe. Na ta način so opredeljene tudi prostorska dimenzija podnebnih sprememb ter potencialni izzivi in priložnosti za evropske regije in države.
V mesecu maju je ESPON predstavil tri karte, ki prikazujejo podnebne spremembe v prostorski dimenziji. Prva prikazuje potencialni vpliv na evropske regije na podlagi uravnoteženega prikaza izpostavljenosti in občutljivosti posamezne regije. Druga karta prikazuje sposobnost regij za prilagoditev na te vplive. Združitev teh dveh kart da vzorec regionalne ranljivosti, ki je prikazana na tretji karti.
Podatki kažejo, da lahko podnebne spremembe poglobijo socialno-ekonomska neravnovesja med centralnimi in severnimi deli Evrope ter njenimi južnimi predeli. S tega vidika se zdi, da ranljivost na podnebne spremembe deluje proti doseganju teritorialne kohezije.
Zato morajo odločevalci na vseh ravneh v teh vzhodnih in južnih delih Evrope posebno pozornost posvetiti izboljšanju sposobnosti za prilagoditev in zmanjšanju občutljivosti območij v okviru prihodnjih integralnih strategij. Evropska kohezijska politika lahko zagotoviti ciljno pomoč za spodbujanje prilagajanja na podnebne spremembe in upravljanje s tveganji.
Podrobno:
Podnebne spremembe so visoko na dnevnem redu Evrope. V zadnjih nekaj desetletjih so bili nadgrajeni znanstveni podatki in razlage podnebnih spremembah. Koordinirano delo medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in prvi znaki podnebnih sprememb so spodbudili splošno javno razpravo in vključitev v politično agendo.
V Evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast je EU postavila pet glavnih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2020. Eden od ciljev je povezan s podnebnimi spremembami in energijo. Natančneje, izpuste toplogrednih plinov je treba zmanjšati na raven, ki je za 20% ali 30% nižja kot tista iz leta 1990, 20% energije je treba proizvesti iz obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost se mora povečati za 20%.
Tudi v Teritorialni agendi 2020 so vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami in okoljskimi tveganji posebej izpostavljena in pomenijo tako izzive kot potenciale za prostorski razvoj. Vplivi podnebnih sprememb po Evropi so različni in imajo različno mero ranljivosti. Regije imajo različne možnosti, da vključijo prilagajanje in zmanjševanje v svoje strategije z namenom, da prilagodijo socialno-ekonomske sisteme nizkoogljičnemu gospodarstvu. Podnebne spremembe lahko tudi vodijo k novim razvojnim priložnostim, na primer na področju kmetijstva, zelenega gospodarstva in proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Bela knjiga o prilagajanju na podnebne spremembe iz leta 2009: Okvir za akcijo naproti posebej povezuje podnebne spremembe s prostorskim razvojem v Evropi in poziva k načrtovanemu odzivu. To zahteva primerne podatkovne osnove. Do zdaj je bilo narejenih veliko študij o različnih vplivih podnebnih sprememb v Evropi. Osredotočene so bile predvsem na zelo specifične vplive, kar je prispevalo k celovitemu razumevanju podnebnih sprememb, a rezultati so bile redko prenešeni na sektorje ali regije.
V okviru ESPONovega podnebnega projekta (ESPON CLIMATE) je program vodil inovativno, integralno in vse-evropsko presojo ranljivosti z jasno prostorsko dimenzijo. Rezultat projekta bo omogočil odločevalcem razumeti raznolikost vplivov podnebnih sprememb in razviti prostorsko diferencirane prilagoditvene strategije na evropski, nacionalni in regionalni ravni.
Ugotovitve
Prilagoditvena sposobnost evropskih regij prikazuje podoben, vendar obrnjen vzorec. Regije severne in centralne Evrope imajo višjo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe kot regije vzhodne in južne Evrope. Na splošno velja, da imajo regije z večjo koncentracijo prebivalstva, gospodarstva in raziskovalnih aktivnosti višjo prilagoditveno sposobnost kot podeželska območja.
Karta potencialne ranljivosti na podnebne spremembe je skoraj zrcalna slika prostorskega vzorca potencialnih vplivov, s poudarjenim neravnovesjem med severom in jugom. Razlog je v visoki prilagoditveni sposobnosti v skandinavskih in zahodnoevropskih regijah, ki na ta način kompenzirajo prikazane potencialen vplive. Ne glede na to pa je sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe v sredozemskih regijah in regijah v jugovzhodni Evropi, kjer pričakujemo srednje do visoke negativne vplive, na splošno nizek, kar pomeni srednjo do visoko ranljivost.
Sklep
Celovita in vse-evropska presoja ranljivosti na podnebne spremembe ni prinesla le regionalno specifičnih rezultatov, temveč tudi splošne usmeritve za evropsko politiko odziva na podnebne spremembe s prostorsko dimenzijo.
Še bolj pomembna je ugotovitev, da se zdi, da podnebna ranljivost deluje v nasprotni smeri kot teritorialna kohezija. Analiza kaže, da bodo podnebne spremembe povečale obstoječa socialno-ekonomska neravnovesja med osrednjo Evropo in njenimi južnimi in jugovzhodnimi deli, ker je veliko regij, ki gospodarsko nazadujejo tudi najbolj ranljivih zaradi podnebnih sprememb.
Vzhodna Evropa je že – in bo tudi v prihodnje – prizadeta zaradi močnih demografskih sprememb (posebno izseljevanje in staranje), kar lahko nadalje pospeši občutljivost in vplive v teh regijah ter zmanjša njihovo prilagoditveno sposobnost. Starejši prebivalci so, na primer, bolj občutljivi na vročino in so se manj sposobni prilagoditi na podnebne spremembe.
Prostorski vzorci ranljivosti zahtevajo nadaljevanje prizadevanj odločevalcev za bolj učinkovito koordinacijo različnih politik, akterjev in načrtovalskih instrumentov in zahtevajo bolj strateški pristop za povečanje teritorialne kohezije.
Prostorsko diferencirane strategije prilagajanja so pomembne, posebej za regije v Sredozemlju in Jugovzhodni Evropi. Najbolj ranljivi tipi regij so 1) obalne regije z visoko stopnjo koncentracije prebivalstva in visoko stopnjo odvisnosti od poletnega turizma; 2) gorske regije z visoko stopnjo odvisnosti od zimskega in poletnega turizma in 3) aglomeracije z visoko gostoto prebivalstva, kjer lahko vročina v mestih postane zelo pomemben faktor.
S prilagajanjem in blaženjem podnebnih sprememb se lahko pojavijo nove razvojne priložnosti za evropske regije. Več pozornosti mora biti namenjene možnostim različnih območij za kapitalizacijo v spremenjenih podnebnih pogojih. Pred regionalnimi in lokalnimi akterji je izziv, da prepoznajo in izkoristijo morebitne priložnosti, ki izhajajo iz regionalne raznolikosti podnebnih sprememb
Koncept, metoda in merjenje
Za presojo je ESPON uporabil konceptualni okvir, ki je široko uporabljen med raziskovalci podnebnih sprememb in njihovih vplivov. Na osnovi tega okvira povečevanje emisij toplogrednih plinov prispeva k globalnemu segrevanju in s tem k podnebnim spremembam. Vendar pa so lahko potencialni vplivi teh sprememb po regijah zelo različni. Ne le, da so nekatere regije bolj izpostavljene podnebnim spremembam kot druge, razlike so lahko tudi v obliki podnebnih sprememb. Vsaka regija ima svoje posebne okoljske, socialne in gospodarske značilnosti, zaradi katerih je bolj ali manj občutljiva na podnebne spremembe.
Tako le izpostavljenost in občutljivost skupaj določata mogoč vpliv, ki ga lahko imajo podnebne spremembe na regijo. Poleg tega je potencial regije ali države, da obvladuje te vplive določen z njeno prilagoditveno sposobnostjo. Na koncu kombinacija teh štirih faktorjev, izpostavljenosti, občutljivosti, vpliva in prilagoditvene sposobnosti, določa ranljivost na podnebne spremembe.
Za analizo izpostavljenosti so bile relevantne podnebne spremembe, ugotovljene na podlagi primerjave klimatskih projekcij za obdobja 1961-1990 in 2071-2100 iz CCLM na podlagi IPCC scenarija za emisije A1B. Izračunanih je bilo osem podnebnih spremenljivk, dopolnjenih s po enim indikatorjem za kar takoj sprožen učinek rečnih poplav in poplav obal zaradi visokih valov.
Za opredelitev vplivov je bila izpostavljenost povezana z 19 indikatorji občutljivosti. Na primer, občutljivost prebivalstva na vročino (osebe starejše od 65 let stanujoče v območjih mest z visokim faktorjem izrabe) je bila povezana s spremembami v številu poletnih dni s temperaturo preko 25°C, medtem kot je bila občutljivost gozdov na požar v naravi povezana s spremembo poletnih dni in poletnimi padavinami. Tako oblikovani posamezni indikatorji so bili nato agregirani zaradi določitve fizičnih, okoljskih, gospodarskih , socialnih in kulturni vplivov podnebnih sprememb. Skupni vpliv je bil izračunan z uporabo različnih uteži za te vidike vpliva, v razponu od 0,1 za kulturni vpliv do 0,31 za okoljski vpliv. Uteži so bile določene z Delphi metodo v skupini članom nadzornega odbora programa ESPON, ki predstavlja Evropsko komisijo, 27 držav članic in 4 partnerske države.
Prilagoditvena sposobnost na podnebne spremembe vključuje ekonomsko, socialno-kulturno, institucionalno in tehnološko sposobnost regije za prilagajanje na vplive spreminjajočega regionalnega podnebja. Prilagoditvena sposobnost lahko pomeni preprečevanje ali zmanjševanje potencialnih poškodb, a tudi sposobnost izkoristiti nove priložnosti, ki bi jih prinesle podnebne spremembe. Oblikovanih je bilo skupaj 15 kazalnikov, ki so bili agregirani na pet vidikov prilagajanja: znanje in ozaveščenost, tehnologija, infrastruktura, institucije in ekonomski viri. Skupna prilagoditvena sposobnost je bila potem določena z uporabo uteži in kombinacijo teh vidikov na podlagi Delphi metode, na enak način kot je bilo omenjeno zgoraj.
Ranljivost regij na podnebne spremembe je bila na koncu določena na podlagi kombinacije vplivov in prilagoditvene sposobnosti za posamezno regijo. Na splošno velja, da je regija z velikimi vplivi predvidenih podnebnih sprememb lahko le srednje ranljiva, če je nanje dobro prilagojena. Po drugi strani pa lahko veliki vplivi vodijo k veliki ranljivosti regije, če je ima regija nizko stopnjo prilagoditvene sposobnosti.
Vsaka presoja ranljivosti se sooča z visokim deležem negotovosti, bodisi zaradi uporabljenega podnebnega modela, izbranih emisijskih scenarijev in precej negotovih socio-ekonomskih trendov razvoja (ki so bili v projektu lahko le delno zajeti). Zaradi tega je treba projekt ESPON Climate videti kot scenarij ranljivosti, ki prikazuje prihodnost Evrope ob zavedanju podnebnih sprememb (na osnovi našega sedanjega znanja) in ne kot natančno napoved prihodnosti.
Več informacij
o ESPON Climate
o ESPON Database
o Ekspert na Koordinacijski enoti programa ESPON: Michaela GENSHEIMER, elektronski naslov michaela.gensheimer@espon.eu
