Napovedi dogodkov

Projekt ESPON ENECON napoveduje drugi dogodek, ki bo 15. In 16. novembra 2012 v Stockholmu. Na dogodku se bo razpravljalo o razsežnosti konceptov »trajnost« in »trajnostne regije«. Teritorialna agenda in Evropska strategija 2020 namreč poudarjata trajnostno ter pametno in vključujočo rast kot želene razvojne poti. Trajnost in trajnostne regije je mogoče razlagati na številne načine z veliko različnimi sestavinami, ki niso avtomatično povezane z gospodarsko rastjo. Zato je namen osvetliti ta dva koncepta z vidika njunih večplastnih razsežnosti. Več na spletni strani projekta ENECON.

Pretekli dogodki

Prispevek ESPON-a na Odprtih dnevih regij in mest (Open Days)

Na letošnjih Odprtih dnevih regij in mest, 7. do 10. oktobra 2012 v Bruslju, se je program ESPON predstavil na dveh delavnicah. Prva delavnica z naslovom »Politika, praksa in podatki – doseganje rezultatov na področju urbane mobilnosti skozi medregionalno sodelovanje«, je potekala 9. oktobra 2012 v sodelovanju z INTERACTOM, INTERREGOM IVC in URBACTOM. Najnovejša dognanja je prispeval projekt Prometna dostopnost na regionalni/lokalni ravni in vzorci v Evropi (TRACC). Na drugi delavnici »Ustvarjanje rezultatov na podlagi informacij o prostorskih podatkih«, organizirana v sodelovanju z Evropsko komisijo – DG Regio, je potekala razprava o prostorski razsežnost Strategije za Evropo 2020 (SIESTA), ki je bila podprta z izbranimi ugotovitvami projektov Znanje in inovacije (KIT) ter Vloga mest druge ravni (SGPTD).

V uvodnem predavanju je Ruben C. Lois-Gonzales (Univerza v Santiagu de Compostela, Španija, vodilni partner projekta ESPON SIESTA) odkril raznolikost priložnosti in izzivov, s katerimi se soočajo regije in mesta v okviru prizadevanj za uspeh Strategije za Evropo 2020. Čeprav ni potrebno, da cilje strategije dosežejo vse regije, pa razkorak do vrste ciljev, ki ga je prepoznati v številnih regijah lahko vpliva na izvajanje strategije. Z znanstvenega vidika je pomembno več napora vložiti v zbiranje podatkov.

Roberta Capello (Politehnika Milano, Italija, vodilni partner projekta ESPON KIT) je v svoji predstavitvi »Znanje, inovacije in prostor« izpostavila nove informacije o raznolikosti razvojnih priložnosti evropskih regij. Poudarila je, da vložek sredstev v raziskave in razvoj do določene mere zviša produkcijo znanja, potem pa ta raven začne upadati. Inovacije ustvarjajo dvig stopnje rasti BDP le, kadar je dosežena kritična masa.

Michael Parkinson (Evropski inštitut za urbane zadeve iz Velike Britanije, vodilni partner projekta ESPON SGPTD) je v svoji predstavitvi »Mesta druge ravni v obdobju varčevanja: Zakaj investirati v mesta, ki niso glavna mesta?« podal praktične dokaze o vlogi mest druge ravni in njihovem potencialu prispevati k trajnostnem in uravnoteženem prostorskem razvoju in koheziji. Poudaril je, da so povezave med mesti druge ravni in glavnimi mesti pozitivne za obe vrsti mest (win-win), da bi morale vlade spodbujati razvoj mest druge ravni kot dopolnilo glavnim mestom, da bi lahko mesta druge ravni absorbirala rast iz glavnih mest, kadar stroški odtehtajo koristi.

ESPON-ova delavnica »Inovacije in znanje«, Bruselj, 5. Oktober 2012: Razmišljati prostorsko je pametno!

Na delavnici so odločevalci, praktiki in znanstveniki razpravljali o prostorski dimenziji inovacij in znanja ter njihovih implikacijah za pripravo prihodnjih programov strukturnih skladov.

Glavni poudarki:

- Bistven element v promociji inovacije v regiji je krepitev podjetništva. Odločevalci na regionalni ravni lahko okrepijo inovacijsko obnašanje s promocijo dobrih praks oblikovanja spodbud za podjetnike. Kreativnost ljudi je osnova za inovacije.

- Pomembno je, da se regionalni deležniki zavedajo potekajočih inovacijskih aktivnosti v njihovi okolici na regionalni, državni ali lokalni ravni. Bili naj bi odprti do možnosti, da izkoristijo nove možnosti, kot na primer čezmejno sodelovanje med regijami, ki je bilo izpostavljeno kot eden od ključnih faktorjev. Programi kot je ESPON lahko v takih primerih pomagajo z zbiranjem podatkov, usklajenim načinom spremljanja in indikatorji. To je poudaril tudi projekt AMCER, ki je med drugim izpostavil tudi, da regije lahko dobro izkoristijo strukturne sklade, čeprav pri prikazu gospodarske uspešnosti niso uspešni.

- Razširjanje znanja in inovacij je odločilni faktor, ki omogoča uporabo dodane vrednosti inovacijskih aktivnosti. Pri tem pa se je izkazalo, da bi bilo treba poiskati globje razumevanje inovacijskih mrež v Evropi.

- Projekt TIGER izpostavlja, da je ključno za Evropsko unijo, da vzpostavi učinkovite kanale za uvoz znanja, saj le-to do relevantnih akterjev v EU ne poteka avtomatično.
 
- Več govorcev je poudarilo, da osredotočenje na delež BDP, namenjenega inovacijam in razvoju predstavlja preveč ozko gledanje. Projekt KIT, ki je predstavil prostorske vzorce inovacij, odkriva med drugim, da so neformalni oblike znanja, povezane, npr. s kreativnostjo ali sposobnostjo gospodarskega sistema, da izkoristi priložnosti izhajajoče iz tujega znanja, zelo relevantni vidiki v več regijah.

- Udeleženci so menili, da je cilj »inovativne unije« vključiti vse regije z uporabo strategij pametne specializacije, okrepitvijo prostorsko (»place-based«) in podatkovno podkrepljenih pristopov s poudarkom, da »razmišljati prostorsko je pametno«!

Več

 
ESPON v vaši državi – Estonia

Univerza v Tartuju, ESPON-ova kontaktna točka, je skupaj z estonskim ministrstvom za notranje zadeve organizirala delavnico na temo »Barve Estonije na evropskih kartah: program ESPON 2013« o evropskem teritorialnem razvoju in koheziji, ki je potekala 15. oktobra 2012.

Cilj delavnice je bil informirati nacionalne odločevalce o programu ESPON in razpravljati o ESPONovih podatkih in pristopih in nacionalnem konktestu teritorialne kohezije. Predstavljene so bile ugotovitve projektov SIESTA (Prostorski indikatorji za Strategijo za Evropo 2020), TRACC (Prometna dostopnost na regionalni in lokalni ravni), ESPON Database kot tudi Hyper Atlas.

 
ESPON-ova nova uvodna in vmesna poročila

Objavljeno je bilo vmesno poročilo projekta TANGO (Prostroski pristopi k novemu upravljanju/vodenju), ki prinaša 12 zanimivih primerov upravljanja oziroma vodenja iz različnih evropskih držav ali območij.

Objavljeno je bilo uvodno poročilo projekta ITAN (Integrated Territoiral Annalysis of the Neighbourhood). Cilj te aplikativne raziskave je zagotoviti poglobljeno znanje o sosednjih državah Evropske Unije z namenom podpreti cilje evropske kohezijske politike.

Na voljo je vmesno poročilo ciljne raziskave ADES (Letališča kot gonilne sile gospodarske uspešnosti v obmejnih regijah), ki zagotavlja informacije v podporo odločanju za investicije v letališko infrastrukturo v obmejnih regijah.

ESPON-ova nova končna poročila

 
Kako izboljšati privlačnost mest in regij in hkrati uskladiti interese obiskovalcev in prebivalcev? Kočno poročilo projekta ATTREG (Privlačnost evropskih regiji in mest za prebivalce in obiskovalce) podaja predloge, ki bodo v pomoč pripravljavcem politik. Pri tem izpostavlja dva pristopa, povpraševalni in ponudbeni . Prav tako se uspešno uporabljajo kombinacije obeh pristopov.

Razprava o vlogi in prispevku glavnih mest in mest druge ravni, ki jo obravnava projekt SGPTD (Secondary Growth Poles and Territorial Development in Europe: Performance, Policies and Prospects), bo postala bolj pomembna v naslednjem desetletju, ko bodo gospodarska recesija in finančni problemi spodkopavali resnične dosežke številnih mest druge ravni v Evropi.

Za odločevalce na vseh upravljavskih ravneh – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – so sporočila končnega poročila jasna. Močna glavna mesta so pomembna za globalno pozicioniranje države in konkurenčnost. Vendar pa so prav tako pomembna močna mesta drugega reda. Oblasti na vseh ravneh lahko pomagajo mestom druge ravni, da se ta dvignejo iz trenutne recesije z bolje investicijsko pripravljenimi prostori za maksimiziranje prihodnjega nacionalnega gospodarskega uspeha. Različne okoliščine v posameznih državah, regijah in mestih bodo vplivale na različne politike. Vendar pa so vsem lahko skupni nekateri splošni principi. Oblasti naj bi investirale več v mesta drugega reda kadar: (1) je razkorak med njimi in glavnimi mesti velik in raste; (2) je poslovna infrastruktura mest drugega reda šibka zaradi majhnega državnega investiranja; (3) so jasne negativne eksternalije rasti glavnega mesta.