Evropski denar za pasivne hiše
Posoški razvojni center bo sodeloval v mednarodnem projektu Enerbuild, namenjenemu povečevanju energetske učinkovitosti na področju gradnje in rabe objektov. V projektu, ki je bil odobren na programu Območje Alp in ga tako sofinancira Evropska unija, bo pozornost namenjena pasivnim hišam. V ta namen bodo prek arhitekturnega natečaja izbrane idejne zasnove pasivnih hiš, ki bodo primerne tudi za izgradnjo v Posočju.
Mednarodni projekt Enerbuild, pri katerem sodelujejo partnerji iz šestih držav, je bil odobren na programu Območje Alp, enem izmed transnacionalnih programov Evropske unije. Vrednost projekta, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, je 2,9 milijona evrov.
Projektni partnerji prihajajo iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, slovenski partner pa je Posoški razvojni center. Jedro partnerske strukture izhaja iz projekta Nena, ki je obravnaval predvsem potenciale izkoriščanja biomase in se je zaključil v začetku leta 2008. Tudi projekt Enerbuild je usmerjen v energetsko učinkovitost, le da se posveča učinkovitosti na področju gradnje in rabe objektov. V okviru projekta bodo partnerji največ pozornosti namenili energetskemu ocenjevanju tako javnih kot zasebnih objektov, primerjavi standardov, izobraževanju strokovnjakov in pilotnim akcijam.
V okviru aktivnosti Posoškega razvojnega centra bo osrednja pozornost namenjena dvema vsebinama. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane bomo pripravili izobraževanje za arhitekte, projektante in obrtnike s področja gradnje pasivnih hiš. Izkušnje s celotnega območja Alp namreč kažejo, da je poznavanje tehnologije gradnje objektov s standardom pasivnih hiš mnogokrat omejeno le na posameznike, za uspešnost projektov pa je nujna usklajenost med projektantom, izvajalcem in seveda investitorjem.
Druga pomembna aktivnost je izvedba javnega arhitekturnega natečaja idejne zasnove pasivnih hiš, ki bodo ustrezale tudi smernicam treh lokalno tipičnih objektov (bovška hiša, kobariško-tolminski tip hiše, škofjeloško-cerkljanski tip hiše) širšega območja zgornjega Posočja. Zaradi posebnosti tehnologij gradnje pasivnih hiš mnogokrat izstopa oblika, z natečajem pa bi radi oblikovno povezali tako kulturno dediščino območja kot nove standarde na področju tehnologij gradnje. To bo hkrati tudi korak naprej in pomoč pri umeščanju nove arhitekture v prostor.
Gradnja objektov s standardom pasivnih hiš je v luči energetske učinkovitosti ter s tem posredno stroškov in ohranjanja okolja hkrati trend in nuja, saj z vidika investicije kljub višjemu izhodiščnemu strošku pomeni dolgoročni prihranek.
Izkušnje sosednjih držav, predvsem Avstrije, ki je na področju pasivne gradnje najbolj napredna, kažejo, da je javni sektor eden najpomembnejših dejavnikov pri promoviranju tovrstne gradnje. Investicije v šole, vrtce, zdravstvene domove, upravne stavbe in podobno so zgled za zasebne investitorje ter hkrati omogočajo razvoj ponudnikov na trgu in posredno nižanje cen. V Sloveniji tega zgleda zaenkrat ni, zato je cilj tega projekta tudi dvig standarda pri razmišljanju o novih investicijah.