« nazajTransenergy

Prekomejni viri geotermalne energije Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške

OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU
Trajanje: 01.04.2010 - 31.03.2013
Partnerji: nacionalni geološki zavodi Madžarske (MÁFI), Avstrije (GBA), Slovaške (SGUDS) in Slovenije (Geo-ZS)
Vodilni partner: MÁFI, vodja projekta: Dr. Annamária Nádor (nador@mafi.hu)

Cilji projekta TRANSENERGY – prekomejni viri geotermalne energije Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške” so ponuditi na geoznanosti temelječe orodje za uvajanje povečane in trajnostne rabe geotermalnih virov v zahodnem delu Panonskega bazena.

Projekt se nanaša na problem rabe naravnih virov, ki jih skupaj izkorišča več držav po načelih trajnostnega izkoriščanja. Naravni viri, kot je geotermalna energija, ki se prenaša v globinah s podzemno vodo vzdolž regionalnih tokovnih poti so močno vezani na geološke strukture, ki se ne končajo na državnih mejah, kar pomeni, da sestavni deli celotnega tokovnega sistema zajemajo velika območja (napajalna območja regionalnih termalnih sistemov podzemne vode ležijo v goratih območjih, medtem ko se ti sistemi praznijo iz globokih struktur v sedimentacijskih bazenih in njihovi podlagi). Zato je mogoče pravilno geotermalno energetsko presojo in možnosti izkoriščanja geotermalne energije opraviti le s prekomejnim pristopom in vzpostavitvijo skupnega večnacionalnega sistema upravljanja, neglede na državne meje.

Odgovorna raba okolja in naravnih virov je še posebej pomembna kadar aktivnosti na eni strani meje lahko povzročijo neželene vplive na drugi strani. Zlasti dober primer so prekomejni vodonosniki, kjer odvzem vode na nacionalnem nivoju brez usklajenih čezmejnih strategij lahko povzroči neželene učinke (izčrpanje ali čezmerno izkoriščanje) zaradi neusklajenih nacionalnih politik upravljanja, kar lahko vodi do ekonomskih in političnih napetosti med državami. Potreba po kompleksni presoji z usklajenimi podatki in orodjem za pomoč pri odločanju v obmejnih regijah je povezana s politiko zaščite podzemne vode in racionalno rabo vode kot je to predstavljeno v Evropski vodni direktivi (2000/60/EC). Vzpostavitev združenega sistema nadzora prekomejnih vodonosnikov je ključna za nadzor nad dinamičnim ravnovesjem geotermalnih rezervoarjev in lahko služi kot primer dobre prakse za uporabo v drugih evropskih obmejnih regijah.

DELEŽNIKI IN NJIHOVA PRIČAKOVANJA
Projekt naj bi zadovoljil potrebe uporabnikov po preprostih, preglednih, interoperabilnih in usklajenih podatkih in geo-znanstvenih informacijah, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Deležniki projekta pripadajo širokemu krogu teles, ki sprejemajo odločitve (ministrstva, lokalna in regionalna uprava, občine), službe s področja upravljanja z vodami in varstva okolja, razvojne agencije, organizacije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem rabe prostora, uporabnki termalnih vod (zdravilišča, wellness centri, uporabniki s področja ogrevanja), potencialni investitorji v proizvodnjo električne energije, druge organizacije (znanstvena združenja, neprofitne agencije, grozdi, svetovalne službe, universe, raziskovalna podjetja, vrtalna podjetja, itd. ki se ukvarjajo z izkoriščanje geotermalne energije). Glavni namen je zbrati sosvet deležnikov in določiti prednostni red podatkov in tip storitve glede na njihove zahteve.
Projekt je zasnovan tako, da so deležniki vanj neposredno vključeni kot opazovalci/upravičenci, in/ali člani Zunanjega evalvacijskega odbora (glej Vodenje projekta). Deležniki bodo dobivali informacije o projektu preko množičnih in ne-množičnih sredstev obveščanja (spletna stran in promocijski material – letaki, brošure, izjave za tisk, razni dogodki na lokalnih in mednarodnih nivojih, delavnice, itd.).

PREGLED PREDVIDENEGA DELA
Spletna stran projekta bo osrednji vir informacij o napredovanju in rezultatih projekta tako za deležnike kot tudi za javnost.
Cilj projekta je predstaviti strokovno poznavanje geotermalnih virov in njihovega trajnostnega upravljanja najrazličnejšim ciljnim skupinam (vladne službe, strokovnjaki, zasebni investitorji). Tako bo kot končni proizvod projekta vzpostavljen internetni informacijski sistem geotermalnih virov, ki naj bi služil kot orodnje za pomoč pri sprejemanju odločitev pri raziskavah in izkoriščanju geotermalnih virov v prihodnosti. Prikazoval bo pomembne informacije o potencialu, ranljivosti in trajnosti nekega geotermalnega sistema znotraj preiskovanih prekomejnih področij z različnimi scenariji odvzema termalne vode / toplote na osnovi poenostavljenega simulatorja rezervoarja. Za deležnike bodo v vseh državah organizirane delavnice o uporabi spletnega informacijskega orodja, ki bo služilo kot podpora pri načrtovanju tistim, ki odločajo, investitorjem vključevanja skupnih strategij za trajnostno rabo geotermalnih virov v regiji.
Da bi lahko zagotovili izčrpno strategijo za bodoče izkoriščanje geotermalnih virov, bo ob zaključku projekta izdelana strateška listina, ki bo obsegala a) obrazložen seznam potencialnih rezervoarjev geotermalne energije znotraj območja, ki ga zajema projekt, b) seznam obstoječih pravnih nepravilnosti in strategije financiranja, c) splošen katalog dobrih praks za nadzor nad porabo geotermalnih virov z namenom, da bi se zmanjšalo okoljsko in tehnično tveganje in d) splošen načrt potencialne demonstracijske elektrarne vključno s tehničnimi koncepti.
Ta dva glavna izdelka (spletno orodje in strateška listina) bosta nastala na osnovi širokega obsega dejavnosti, ki bodo potekale v času trajanja projekta in so na kratko predstavljene v nadaljevanju tega dokumenta.

Skupni nabori podatkov in združena podatkovna baza z usklajenimi podatki, ki so primerljivi med posameznimi državami, so bistveni za uspešno izpeljavo projekta. Bogati viri geoloških podatkov se nahajajo na partnerskih geoloških zavodih, vendar so podatki raznoliki in slabo poenoteni (različni formati, merila, projekcije, izvor, itd.). Za projekt ustrezni podatki vključujejo razne vrste geoloških kart in prerezov, geofizikalne profile, podatke o vrtinah (litostratigrafija, karotaže, parametrie pridobivanja, geotermični podatki), hidrogeološki parametri termalnih vod (npr. geokemična sestava), itd. Partnerji, odgovorni za zbiranje podatkov, bodo prispevali podatke iz svojih arhivov in jih vključili v skupno večjezično podatkovno bazo. Na osnovi evalvacije podatkovnih nizov se bodo izvršile dodatne meritve in vzorčenja na obmejnih območjih, kjer ni podatkov. Skupna večjezična podatkovna baza z usklajenimi nizi podatkov bo najpomembnejši produkt, do katerega bodo deležniki imeli dostop preko spletne strani projekta, na kateri bodo urejeni trije nivoji dostopnosti (strokovni, deležniški, javni).
Usklajeni podatkovni nizi so osnovni vstopni podatki za različne geoznanstvene modele. To so 3D geološki, hidrogeološki, hidrogeokemični in termalni modeli celotnega območja (“nad-regionalni modeli”), kot tudi natančni modeli nekaterih reprezentativnih območij vzdolž meja (termalni kras območja Komarno-Sturovo (HU-SK), Centralna panonska depresija Donavskega bazena (A-SK-HU), območje Lutzmannsburg – Zsira (A-HU), Dunajski bazen (SK-A) in območje Bad Radkersburg- Hodoš (A-SLO-HU). Ta območja so bila izbrana zaradi njihove izredne občutljivosti za vplive različnega načina upravljanja v sosednjih državah.
S pomočjo 3D geološkega modela se bo pokazala prostorska razporeditev različnih kamninskih teles s podobnimi litološkimi značilnostmi, ki določajo hidrostratigrafske enote, osnovne vhodne podatke za hidrogeološke modele. Regionalni hidrogeološki modeli bodo podali kvantitativno oceno glavnih sistemov toka termalne vode (višina podzemne vode, hitrosti in poti, bilance termalnih in hladnih vod, izmenjava na državnih mejah, itd). Hidrogeokemične značilnosti regije bodo uporabljene za umerjenje in validacijo tokovnega modela.
Ključni element je termalno modeliranje, ki vključuje izračun gostote toplotnega toka in kvantitativno presojo območja.
Rezultati bodo služili za presojo geotermalnega potenciala [toplota na mestu] kot tudi geotermalnih virov (izkoristljiva toplota na mestu samem). Časovno odvisno modeliranje scenarijev bo temeljilo na stacionarnem termalnem modelu in bo predpostavljalo različne možnosti padcev temperature. Tako se bodo pokazale časovne sprembe pritiska in temperature v rezervoarju za različne scenarije izkoriščanja in kapaciteta izkoriščanja geotermalne energije v regiji.